Post by Elizabeta Novak on Feb 4, 2011 0:19:04 GMT 2
Izkušnje: 3 years.
Kje/Kako si nas našel/a? picture to burn.
_____________________________________________________________________
Starost: 312 let; kaže jih samo 18.
Rasa: Vampirka.
Spol: Ženski.
[/ul]
Barva las: Svetlo rjava.
Obrazne poteze: Zaradi nečesa nedoločljivega na njenem obrazu se ljudem zlahka vtisne v spomin. Ima ovalen obraz, na katerem najbolj izstopajo njene jasne oči.
Postava: Izredno suhljata, na prvi pogled celo krhka.
Višina: 1,72 cm
Teža: 47 kg
Posebnosti: Na levem zapestju ima brazgotino v obliki manjšega trikotnika.
Obraz: Alice Kastrup-Moller
[/ul]
Odnosi z družino in prijatelji: Svojih staršev se zgolj bledo spominja iz svojih otroških dni, a vsi spomini so lepi in tako je lahko prepričana v to, da se je z njima dobro razumela, zato ju tudi neizmerno pogreša. Čeprav nima prijateljev, je z večino ljudi v dobrih odnosih, vsaj od začetka.
Splošna osebnost: Svetlolaskin karakter je precej nenavaden, zaradi tega pa med ljudmi močno izstopa. Ni ena izmed tistih bitij, ki se zanimajo samo za lastno korist, a prav tako ne bi mogli trditi, da ji je mar za vse naokrog. V resnici je večino časa v nekem povsem svojem svetu, zato se – razen ne tako redkih svetlih trenutkih – ne zaveda, kaj se dogaja okrog nje. Zanjo je življenje kot igra in s širokim nasmeškom se podaja v najrazličnejše nevarnosti, samo da bi izkusila vse to na lastni koži. Lahko bi rekli, da je nekoliko zmešana, a nikakor ne na slab način. A ni bilo vedno tako. Pred dolgimi leti je bila Eli ena izmed najbolj normalnih bitij. Pravzaprav sta dobrovoljnost in sposobnost, da vsakega omehča s svojim širokim nasmeškom, edini sposobnosti, ki jih je obdržala. Na njo je velik vpliv imela nesreča, v kateri je izgubila vse, kar ji je nekaj pomenilo. Komaj jo je preživela in ob tem zaradi udarca izgubila vse spomine, a kljub vsemu ni nikoli pozabila vampirja, ki jo je spremenil in jo ob tem prav sadistično mučil, da je pristala na robu pameti in hkrati tik pred blaznosti.
Eli obožuje samoto in družbo. Pravzaprav je vse odvisno od njenega razpoloženja, ki se menjava preveč hitro, da bi mu kdorkoli bil sposoben slediti. Na njenem obrazu se vedno poigrava nasmešek, večino časa predvsem zaradi resničnega dejstva, da je dobre volje, a vsekakor ne gre prezreti tudi navdušenja, ki jo včasih obda, ko zagleda nekaj slabega ali temnega. Obožuje kri in dejstva, da je mrtva, nikoli ni preveč obžalovala. Je zgovorna, ampak njenim besedam ni mogoče vedno slediti, ker se v njeni glavi večino časa vrti film, v katerem se prizori menjavajo veliko preveč hitro, da bi bila Eli povsem prepričana sama vase ali v stvari, ki jih vidi. Najbolj od vsega se boji ljubezni. čeprav se to morda sliši nenavadno, je bila ljubezen ena izmed tistih stvari, pred katerimi je od znotraj vedno trepetala. Navsezadnje si ni nikoli mogla predstavljati, da bi nekomu obljubila svoj svet in v zameno prejela njegovega. Zna biti precej sebična in zaradi tega stvari včasih ni pripravljena deliti, čeprav večino časa sama od sebe razdaja delčke svoje razdrobljene duše zgolj zaradi dolgčasa. Lahkotno poplesavanje po dežju je nekaj, kar ima najraje, čeprav si svojih čustev ponavadi ne razlaga, ker jo to utruja. Živi za vsak trenutek posebej in čeprav je mrtva, je to ne moti preveč. Vsaj ne dokler ima dobro dozo krvi in tisto, brez česar navsezadnje ne bi mogla živeti – svoje misli, ki so kljub vsemu vedno jasne. Čeprav je najraje v samoti, jo včasih kaj posebnega tudi premami med ljudi in v zavetju noči je zmožna koga tudi močno presenetiti ali prestrašiti s svojo zasanjano pojavo. Ampak če ljudje preživijo srečanje z njo ali ne, zagotovo jo bi vsi opisali z eno besedo. Nenavadna.
Močne točke: Očarljivost, milina, sposobnost da se popolnoma ogradi od okolice. Je nenavadna in vedno dobro ve, kaj hoče – nikoli ne okleva, navdušujejo jo izstopajoče stvari in temačne skrivnosti – a ta njena radovednost je njeno najmočnejše orožje.
Slabosti: Ne zaupa ljudem, se zapira vase in vedno poskrbi za to, da se umakne tik pred tem, da se zgodi kaj, kar bi lahko drastično spremenilo njeno življenje. Je tudi nekoliko obsedena z bolečino in krvjo, njena čustvena stabilnost pa je vprašljiva.
Mara: Dež, nežne melodije, tišino, marjetice, tulipane in cvetje, sonce.
Ne mara: Morja/rek, ker jo duši strah pred utopitvijo, čeprav se zaveda, da teoretično ni mogoča – vsaj ne zanjo. Svoje lastne ujetosti v temačni del dneva, zlobnih komentarjev, preveč zgovornih in vsiljivih ljudi.
Hobiji in zanimanja: Ples po dežju, nabiranje cvetlic, tiho mrmranje pozabljenih melodij, spoznavanje zanimivih ljudi.
[/ul]
Čas je neusmiljeno tekel naprej, dekle pa je odraščalo. Že hitro je bilo jasno, da bo postala prava lepotica. Tudi ona je imela nekaj tistih značilnosti, ki so bile skupne vsem Datorjevim. Dobrovoljnost, veselje do učenja in dela, Eli pa je imela tudi čudovito očarljivost, ki jo je od družine ločila. Njena dedek in babica zaradi starosti nista dočakala dekličinih desetih let, ampak majhna družina je bila kljub vsemu srečna. Oče je po svojih najboljših močeh skušal izobraziti dekle, mama pa jo je učila pravilnega vedenja in stvari, ki naj bi jih vedela za vstop v resničen svet in seveda za to, da bi postala očarljiva mlada dama, ki bi se poročila z nekom, ki bi si jo zaslužil. S staršema se je odlično razumela in imeli so posebno družinsko vez. Njeno odraščanje je bilo mirno in v njenem spominu je še dandanes veliko spominov – tisti z mamo so povezani z marjeticami, ki sta jih spletali v vence, tisti z očetom pa se večinoma vrtijo okrog knjig in vsega, kar jo je skušal naučiti.
Hitro je dopolnila osemnajst let. Bila je srečna, bolj kot kadarkoli prej v življenju. Takrat se je pojavil On. Njegovo ime je Eli zakopala globoko v svojo podzavest in ga vedno imenovala kot Njega, čas povezan z njim pa svetlolaska označuje kot 'Veliko Zlo'. Bil je premožen, prihajal je iz velikega mesta in ob večerih prihajal k njenemu očetu. Šele čez nekaj časa je izvedela, da se je pogajal za njeno roko v zakon, kar ni bilo nič presenetljivega, vsaj ne samo po sebi. Bila je mlada, prikupna in njeno vedenje je bilo točno takšno, kot bi od nje pričakovali. A ko sta jo starša seznanila z Njegovo zahtevo, ju je zavrnila. Njeno srce je že bilo oddano in mladenič, ki mu je pripadalo, je živel nedaleč stran. Starša sta jo razumela in jo podprla – Njemu sta povedala, da je Eli počaščena, a ga bo žal morala zavrniti. To pa Njemu ni bilo všeč. Nihče ni poznal resnice o njem – ni bil bogataš iz mesta, za kogar se je izdajal, temveč vampir, ki je iskal svojo nevesto. V Eli je videl krhko porcelanasto punčko, ki bi jo lahko ljubil in jo po popolnoma naravni poti spremenil v vampirko in jo pripravil do tega, da bi ga ljubila, a ona je uničila Njegove sanje. Morala je plačati.
Tako je v Njegovi glavi nastal načrt. Veliko Zlo se je zgodilo nekega poletnega večera, ko je bil v zraku vonj po senu in po svobodi. Eli se je vračala domov od svojega bodočega moža, ki je zdaj to postal tudi uradno. Doma je naletela na popolno razdejanje – hiša je bila uničena, ogenj pa je počasi požiral ostanke vsega, kar je imela tako rada. V šoku je obstala. Naslednja stvar, ki se je spomni, je temačni prostor, kjer je sedela na stolu, njena zapestja pa so bila vklenjena, da se ni mogla premikati. Tja je prikorakal On in ji razril njena starša, ki sta zmedeno prosila za svobodo – vsaj njune hčerke. A On se je samo smejal in ju pred Elijinimi očmi brutalno mučil ter na koncu ubil. To so spomini, ki jih je zakopala globoko v podzavest. Ti dogodki so povzročili razkol v njeni duševnosti – realističen del dekleta se je vdal tistemu drugemu, skoraj zmešanemu. Potem je bila na vrsti ona. Najprej ji je na roko počasi vžgal trikotnik kot v opomin na to, da jo bi lahko ljubil in bi ona morala ljubiti njega, potem pa ji je povzročal psihične in fizične bolečine, zaradi katerih je znorela. Držal jo je na robu zavesti, zadnja stvar ki se je Eli spomni pa je boleč ugriz v vratno arterijo, čeprav je bila ta bolečina v primerjavi z vso ostalo bolečino samo kaplja v morje.
Zbudila se je čez nekaj časa. V sobi je bilo mrzlo in odsotno se je zavedla bleščeče sončne svetlobe, ki je prihajala skozi okna. Trupli njenih staršev sta bili odstranjeni, čez čas pa je ugotovila, da je nekaj na njej drugačnega. Z vestjo, da je vampirka, se je podzavestno sprijaznila in v tem celo uživala, a šele po tem, ko je ugotovila, kako stvari delujejo. To pa ni bilo tako hitro – navsezadnje je bila njena osebnost popolnoma spremenjena in ko se je prvič podala v noč, je ubila svojega zaročenca, njegovo družino in še nekaj ljudi, popila njihovo kri in izginila iz domače dežele. Kot duh je tavala po svetu, se počasi prilagajala in postala to, kar je danes. V Čarno vas jo je prinesla hipna vznesenost nad čarobnim imenom vasi – navsezadnje so bile takšne drobne stvari zanjo vedno pomembne.
Služba: Nima služba, niti je namerava dobiti, saj jo že sama ideja na to spravlja v smeh.
[/ul]
Zakaj ni mogla iti nazaj? V njeni glavi je bilo tako prijetno, toliko nežnosti in toplote, ki sta jo izžarevala njena starša. In On je vse to uničil. Ob spominih je njeno drobno telo zatrepetalo in tiho je zajela sapo, potem pa se je trepetanje njenih rok počasi umirilo. Potrebovala je nekaj, s čimer bi lahko razblinila meglico spominov, ki je ovijala ta večer. In nenadoma je njeno uho ujelo tih smeh, zaradi katerega je pozorno zasukala svojo glavo in prisluhnila.
Nenadoma je iz gozda pritekla majhna deklica. Eli se ji je nasmehnila in začetni strah na obrazu dekletca je izpuhtel. Bila je ljubka, s svojimi rdečimi lasmi in očarljivim nasmeškom. In nosila je belo obleko – belo obleko, na kateri je bil potisk marjetic. Vampirka se je sama pri sebi razveselila. »Kako ljubko obleko imaš,« je tiho zamrmrala, njen melodični glas pa je pripravil otroka do tega, da je obstal na mestu, medtem ko se je Eli približala. »Imaš rada marjetice?« se je pozanimala in se mehko nasmehnila. »Jaz jih obožujem,« je zaključila. Njena dlan je zdrsela po licu otroka, Eli pa je uperila svoje oči v deklico. Naslednji hip so beli potisk marjetic grobo uničile rdeče kapljice krvi.
Kje/Kako si nas našel/a? picture to burn.
_____________________________________________________________________
OSNOVNE INFORMACIJE
Starost: 312 let; kaže jih samo 18.
Rasa: Vampirka.
Spol: Ženski.
[/ul]
IZGLED
Barva las: Svetlo rjava.
Obrazne poteze: Zaradi nečesa nedoločljivega na njenem obrazu se ljudem zlahka vtisne v spomin. Ima ovalen obraz, na katerem najbolj izstopajo njene jasne oči.
Postava: Izredno suhljata, na prvi pogled celo krhka.
Višina: 1,72 cm
Teža: 47 kg
Posebnosti: Na levem zapestju ima brazgotino v obliki manjšega trikotnika.
Obraz: Alice Kastrup-Moller
[/ul]
OSEBNI PODATKI
Odnosi z družino in prijatelji: Svojih staršev se zgolj bledo spominja iz svojih otroških dni, a vsi spomini so lepi in tako je lahko prepričana v to, da se je z njima dobro razumela, zato ju tudi neizmerno pogreša. Čeprav nima prijateljev, je z večino ljudi v dobrih odnosih, vsaj od začetka.
Splošna osebnost: Svetlolaskin karakter je precej nenavaden, zaradi tega pa med ljudmi močno izstopa. Ni ena izmed tistih bitij, ki se zanimajo samo za lastno korist, a prav tako ne bi mogli trditi, da ji je mar za vse naokrog. V resnici je večino časa v nekem povsem svojem svetu, zato se – razen ne tako redkih svetlih trenutkih – ne zaveda, kaj se dogaja okrog nje. Zanjo je življenje kot igra in s širokim nasmeškom se podaja v najrazličnejše nevarnosti, samo da bi izkusila vse to na lastni koži. Lahko bi rekli, da je nekoliko zmešana, a nikakor ne na slab način. A ni bilo vedno tako. Pred dolgimi leti je bila Eli ena izmed najbolj normalnih bitij. Pravzaprav sta dobrovoljnost in sposobnost, da vsakega omehča s svojim širokim nasmeškom, edini sposobnosti, ki jih je obdržala. Na njo je velik vpliv imela nesreča, v kateri je izgubila vse, kar ji je nekaj pomenilo. Komaj jo je preživela in ob tem zaradi udarca izgubila vse spomine, a kljub vsemu ni nikoli pozabila vampirja, ki jo je spremenil in jo ob tem prav sadistično mučil, da je pristala na robu pameti in hkrati tik pred blaznosti.
Eli obožuje samoto in družbo. Pravzaprav je vse odvisno od njenega razpoloženja, ki se menjava preveč hitro, da bi mu kdorkoli bil sposoben slediti. Na njenem obrazu se vedno poigrava nasmešek, večino časa predvsem zaradi resničnega dejstva, da je dobre volje, a vsekakor ne gre prezreti tudi navdušenja, ki jo včasih obda, ko zagleda nekaj slabega ali temnega. Obožuje kri in dejstva, da je mrtva, nikoli ni preveč obžalovala. Je zgovorna, ampak njenim besedam ni mogoče vedno slediti, ker se v njeni glavi večino časa vrti film, v katerem se prizori menjavajo veliko preveč hitro, da bi bila Eli povsem prepričana sama vase ali v stvari, ki jih vidi. Najbolj od vsega se boji ljubezni. čeprav se to morda sliši nenavadno, je bila ljubezen ena izmed tistih stvari, pred katerimi je od znotraj vedno trepetala. Navsezadnje si ni nikoli mogla predstavljati, da bi nekomu obljubila svoj svet in v zameno prejela njegovega. Zna biti precej sebična in zaradi tega stvari včasih ni pripravljena deliti, čeprav večino časa sama od sebe razdaja delčke svoje razdrobljene duše zgolj zaradi dolgčasa. Lahkotno poplesavanje po dežju je nekaj, kar ima najraje, čeprav si svojih čustev ponavadi ne razlaga, ker jo to utruja. Živi za vsak trenutek posebej in čeprav je mrtva, je to ne moti preveč. Vsaj ne dokler ima dobro dozo krvi in tisto, brez česar navsezadnje ne bi mogla živeti – svoje misli, ki so kljub vsemu vedno jasne. Čeprav je najraje v samoti, jo včasih kaj posebnega tudi premami med ljudi in v zavetju noči je zmožna koga tudi močno presenetiti ali prestrašiti s svojo zasanjano pojavo. Ampak če ljudje preživijo srečanje z njo ali ne, zagotovo jo bi vsi opisali z eno besedo. Nenavadna.
Močne točke: Očarljivost, milina, sposobnost da se popolnoma ogradi od okolice. Je nenavadna in vedno dobro ve, kaj hoče – nikoli ne okleva, navdušujejo jo izstopajoče stvari in temačne skrivnosti – a ta njena radovednost je njeno najmočnejše orožje.
Slabosti: Ne zaupa ljudem, se zapira vase in vedno poskrbi za to, da se umakne tik pred tem, da se zgodi kaj, kar bi lahko drastično spremenilo njeno življenje. Je tudi nekoliko obsedena z bolečino in krvjo, njena čustvena stabilnost pa je vprašljiva.
Mara: Dež, nežne melodije, tišino, marjetice, tulipane in cvetje, sonce.
Ne mara: Morja/rek, ker jo duši strah pred utopitvijo, čeprav se zaveda, da teoretično ni mogoča – vsaj ne zanjo. Svoje lastne ujetosti v temačni del dneva, zlobnih komentarjev, preveč zgovornih in vsiljivih ljudi.
Hobiji in zanimanja: Ples po dežju, nabiranje cvetlic, tiho mrmranje pozabljenih melodij, spoznavanje zanimivih ljudi.
[/ul]
OSEBNA ZGODOVINA
Čas je neusmiljeno tekel naprej, dekle pa je odraščalo. Že hitro je bilo jasno, da bo postala prava lepotica. Tudi ona je imela nekaj tistih značilnosti, ki so bile skupne vsem Datorjevim. Dobrovoljnost, veselje do učenja in dela, Eli pa je imela tudi čudovito očarljivost, ki jo je od družine ločila. Njena dedek in babica zaradi starosti nista dočakala dekličinih desetih let, ampak majhna družina je bila kljub vsemu srečna. Oče je po svojih najboljših močeh skušal izobraziti dekle, mama pa jo je učila pravilnega vedenja in stvari, ki naj bi jih vedela za vstop v resničen svet in seveda za to, da bi postala očarljiva mlada dama, ki bi se poročila z nekom, ki bi si jo zaslužil. S staršema se je odlično razumela in imeli so posebno družinsko vez. Njeno odraščanje je bilo mirno in v njenem spominu je še dandanes veliko spominov – tisti z mamo so povezani z marjeticami, ki sta jih spletali v vence, tisti z očetom pa se večinoma vrtijo okrog knjig in vsega, kar jo je skušal naučiti.
Hitro je dopolnila osemnajst let. Bila je srečna, bolj kot kadarkoli prej v življenju. Takrat se je pojavil On. Njegovo ime je Eli zakopala globoko v svojo podzavest in ga vedno imenovala kot Njega, čas povezan z njim pa svetlolaska označuje kot 'Veliko Zlo'. Bil je premožen, prihajal je iz velikega mesta in ob večerih prihajal k njenemu očetu. Šele čez nekaj časa je izvedela, da se je pogajal za njeno roko v zakon, kar ni bilo nič presenetljivega, vsaj ne samo po sebi. Bila je mlada, prikupna in njeno vedenje je bilo točno takšno, kot bi od nje pričakovali. A ko sta jo starša seznanila z Njegovo zahtevo, ju je zavrnila. Njeno srce je že bilo oddano in mladenič, ki mu je pripadalo, je živel nedaleč stran. Starša sta jo razumela in jo podprla – Njemu sta povedala, da je Eli počaščena, a ga bo žal morala zavrniti. To pa Njemu ni bilo všeč. Nihče ni poznal resnice o njem – ni bil bogataš iz mesta, za kogar se je izdajal, temveč vampir, ki je iskal svojo nevesto. V Eli je videl krhko porcelanasto punčko, ki bi jo lahko ljubil in jo po popolnoma naravni poti spremenil v vampirko in jo pripravil do tega, da bi ga ljubila, a ona je uničila Njegove sanje. Morala je plačati.
Tako je v Njegovi glavi nastal načrt. Veliko Zlo se je zgodilo nekega poletnega večera, ko je bil v zraku vonj po senu in po svobodi. Eli se je vračala domov od svojega bodočega moža, ki je zdaj to postal tudi uradno. Doma je naletela na popolno razdejanje – hiša je bila uničena, ogenj pa je počasi požiral ostanke vsega, kar je imela tako rada. V šoku je obstala. Naslednja stvar, ki se je spomni, je temačni prostor, kjer je sedela na stolu, njena zapestja pa so bila vklenjena, da se ni mogla premikati. Tja je prikorakal On in ji razril njena starša, ki sta zmedeno prosila za svobodo – vsaj njune hčerke. A On se je samo smejal in ju pred Elijinimi očmi brutalno mučil ter na koncu ubil. To so spomini, ki jih je zakopala globoko v podzavest. Ti dogodki so povzročili razkol v njeni duševnosti – realističen del dekleta se je vdal tistemu drugemu, skoraj zmešanemu. Potem je bila na vrsti ona. Najprej ji je na roko počasi vžgal trikotnik kot v opomin na to, da jo bi lahko ljubil in bi ona morala ljubiti njega, potem pa ji je povzročal psihične in fizične bolečine, zaradi katerih je znorela. Držal jo je na robu zavesti, zadnja stvar ki se je Eli spomni pa je boleč ugriz v vratno arterijo, čeprav je bila ta bolečina v primerjavi z vso ostalo bolečino samo kaplja v morje.
Zbudila se je čez nekaj časa. V sobi je bilo mrzlo in odsotno se je zavedla bleščeče sončne svetlobe, ki je prihajala skozi okna. Trupli njenih staršev sta bili odstranjeni, čez čas pa je ugotovila, da je nekaj na njej drugačnega. Z vestjo, da je vampirka, se je podzavestno sprijaznila in v tem celo uživala, a šele po tem, ko je ugotovila, kako stvari delujejo. To pa ni bilo tako hitro – navsezadnje je bila njena osebnost popolnoma spremenjena in ko se je prvič podala v noč, je ubila svojega zaročenca, njegovo družino in še nekaj ljudi, popila njihovo kri in izginila iz domače dežele. Kot duh je tavala po svetu, se počasi prilagajala in postala to, kar je danes. V Čarno vas jo je prinesla hipna vznesenost nad čarobnim imenom vasi – navsezadnje so bile takšne drobne stvari zanjo vedno pomembne.
Služba: Nima služba, niti je namerava dobiti, saj jo že sama ideja na to spravlja v smeh.
[/ul]
UTRINEK ŽIVLJENJA
Zakaj ni mogla iti nazaj? V njeni glavi je bilo tako prijetno, toliko nežnosti in toplote, ki sta jo izžarevala njena starša. In On je vse to uničil. Ob spominih je njeno drobno telo zatrepetalo in tiho je zajela sapo, potem pa se je trepetanje njenih rok počasi umirilo. Potrebovala je nekaj, s čimer bi lahko razblinila meglico spominov, ki je ovijala ta večer. In nenadoma je njeno uho ujelo tih smeh, zaradi katerega je pozorno zasukala svojo glavo in prisluhnila.
Nenadoma je iz gozda pritekla majhna deklica. Eli se ji je nasmehnila in začetni strah na obrazu dekletca je izpuhtel. Bila je ljubka, s svojimi rdečimi lasmi in očarljivim nasmeškom. In nosila je belo obleko – belo obleko, na kateri je bil potisk marjetic. Vampirka se je sama pri sebi razveselila. »Kako ljubko obleko imaš,« je tiho zamrmrala, njen melodični glas pa je pripravil otroka do tega, da je obstal na mestu, medtem ko se je Eli približala. »Imaš rada marjetice?« se je pozanimala in se mehko nasmehnila. »Jaz jih obožujem,« je zaključila. Njena dlan je zdrsela po licu otroka, Eli pa je uperila svoje oči v deklico. Naslednji hip so beli potisk marjetic grobo uničile rdeče kapljice krvi.